Seminarska rabota po Geografija na tema - rabota po Geografija...Seminarska rabota po Geografija na tema: VICTORIA FALLS (MOSI-OA-TUNYA) [Livingstone, Zambia/Victoria Falls, Zimbabwe] Viktorini Vodopadi IGUAZU FALLS ...

  • Published on
    05-Feb-2018

  • View
    225

  • Download
    7

Transcript

  • Seminarska rabota po Geografija na tema:

    VICTORIA FALLS (MOSI-OA-TUNYA) [Livingstone, Zambia/Victoria Falls, Zimbabwe]

    Viktorini Vodopadi

    IGUAZU FALLS (IGUASSU FALLS) [Puerto Iguaz, Argentina/Foz do Iguau, Brazil]

    Iguasu Vodopadi Izrabotil: Mentor: Martin Mi{evski Mite Ristov

  • SOU Gimnazija Josip Broz Tito - Bitola Martin Mi{evski III6 klas

    2

    SODR@INA: - Vodopadi Viktorija................................................................3

    fziz~ki karakteristiki.......................................................4

    tesnite promeni na Vodopadot Viktorija..................6

    pred kolonijalna istorija.....................................................7

    istorijata na Viktorija od 1900 pa do denes............8

    Nezavisnosta na Zambija i UDI na Rodesia..................9

    Turizmot vo dene{no vreme...................................................9

    Nacionalni Parkovi.................................................................10

    Vegetacija...................................................................................10

    Div svet........................................................................................11

    - Iguasu vodopadi.......................................................................12

    Geografska polo`ba..................................................................12

    Sporedba so drugi poznati vodopadi................................14

    Nacionalen park Iguasu..........................................................14

    Turisti~ki centar..................................................................15

    -Koristena iteratura..........................................................15

  • SOU Gimnazija Josip Broz Tito - Bitola Martin Mi{evski III6 klas

    3

    Vodopadi Viktorija

    sl.1 Se prostira na {irina od 1.7km, visina 108m i prose~en tek od 1 milion litri

    vo sek., pa zatoa ne e ni najmalku ~udno {to Vodopadot Viktorija e nare~en

    ~ad {to grmi (smoke that thunders). Toj e i vsu{nost najgolemiot vodopad

    vo svetot, edno od sedumte svetski ~uda pod za{tita na UNESCO.

    Navistina, toj unificira mo} i ubavina, skromnost i prepla{enost.

    Vodopadot Viktorija ili Mosi-oa-Tunya e lo~iran vo ju`na Afrika na rekata

    Zambezi pomegu zemjite Zambija i Zimbabve. Pokraj toa {to e najgolem

    vodopad vo svetot, toj spaga i vo grupata na vodopadi so naj~udna forma i

    najraznoviden div svet koj lesno moze da bide zabelezan od bilo koja negova

    strana.

    Mosi-oa-Tunya ili the Smoke that Thunders (~ad {to grmi) e imeto {to

    lokalnite luge go upotrebuvale i upotrebuvaat koga zboruvaat za ovoj

    vodopad, dodeka sega{noto ime, Viktorija, go dobi od {kotskiot istrazuva~

    Dr. Dejvid Living{toun.

    I pokraj toa {to ne e nitu najvisokiot nitu naj{irokiot vodopad, sepak za

    nego se veli deka e najgolemiot vo svetot. Ova se bazira vrz faktot {to toj

    so negovata {iro~ina od 1.7km i visina 108m go formira najgolemiot pad na

    voda vo svetot. Vakvata nevoobi~aena forma na Vodopadot Viktorija,

    ovozmo`uva virtuozniot pad na vodata da mo`e da se gleda i od blizina na

  • SOU Gimnazija Josip Broz Tito - Bitola Martin Mi{evski III6 klas

    4

    60m, zatoa {to rekata Zambezi se vleva vo dlaboka tesna jama koja pak od

    druga strana e povrzana so dolga serija od tesni premini. Samo Vodopadot

    Viktorija i nekolku drugi im go ovozmo`uvaat na turistite zadovolstvoto

    da ~ekorat blisku do nego i da u`ivaat vo negovata prekrasnata gletka.

    Diviot svet na Afrika mo`e lesno da bide zabele`an vo okolinata na

    vodopadot, a i{to taka i rekata Zambezi e mo{ne poznata po raznoraznite

    vidovi na re~ni ribi. So eden zbor, posetata i razgleduvaweto na Vodopadot

    Viktorija vo i{to vreme mo`e da se kombinira so re~en ribolov i zapoznavawe

    so golem broj na divi `ivotni i ptici.

    Vodopadot Viktorija e edna od najgolemite turisti~ki atrak~ii na Afrika i

    e i{to taka pod zastita na UNESCO. Vodopadot go delat zemjite Zambija i

    Zimbabve i sekoja od niv ima svoj poseben na~ionalen park i grad koj slu`i kako

    ~entar na turizmot vo sekoja od niv. Vo Zambija toa se Na~ionalniot Park

    Mosi-oa-Tunya i gradot Living{toun, a vo Zimbabve Na~ionalniot Park

    Viktorinite Vodopadi i gradot na Viktorinite Vodopadi.

    Fizi~ki karakteristiki

    Na zna~itelna distanca nad Vodopadot Viktorija, rekata Zambezi te~e na

    {iroka lenta od bazalt, vo plitka dolina, opkru`ena so niski i oddale~eni eden

    od drug kameno-peso~ni ridovi. Tekot na rekata e pro{aran so mnogu ostrovi

    ~ij broj zna~itelno se zgolemuva so priblizuvaweto na rekata kon vodopadot.

    Nema planini, strmni nasipi, nitu dlaboki dolini, {to bi bilo mosne logi~no

    da po{tojat koga e vo prasawe formirawe na bilo kakov vodopad. Po{tojat

    samo visoki ramnini koi se prostiraat na {toti~i kilometri vo site

    prav~i.

    Vodopadite se formiraat koga celosnata xorizontalna sirina na rekata se

    preobrazuva vo edinstvena vertikalna kapka koja paga vo popre~na jama siroka

  • SOU Gimnazija Josip Broz Tito - Bitola Martin Mi{evski III6 klas

    5

    1708m. Dlabo~inata na jamata nare~ena Prv Tesen Premin (First Gorge)

    varira od 80m na nejziniot zapaden kraj pa se do 108m do centarot.

    Edinstveniot izlez na jamata e 110m {irok prazen pro{tor koj opfa}a 2/3 od

    {irinata na vodopadite od zapadniot kraj, preku koj celiot volumen na rekata

    paga vo preminot na Vodopadot Viktorija.

    Postojat 2 ostrovi na grebenite na vodopadot dovolno golemi za da go

    podelat tekot na vodata na dva dela i koga toj se naoga vo svojot maksimum,

    ostrovot Boaruka vo blizina na zapadniot breg i ostrovot Livingstoun vo

    sredi{niot tek na rekata. Koga tekot na vodata e pomal od makslimalniot,

    dodatni ostrov~iwa go delat tekot na vodata na posebni paralelni tekovi.

    Glavnite tekovi se imenuvani po redosled, po~nuvajki od Zimbabve (zapadno) pa

    do Zambija (isto~no) : Vodopadot na \avolot (Devils cataract), Glavni Vodopadi

    (Main Falls), Vodopadot Vino`ito (Rainbow Falls) i Isto~en Vodopad (Eastern

    cataract).

    Vo kotlinata Zambezi periodot od docen Noemvri pa se do ran April e

    vsu{nost periodot na do`dovi, dodeka ostanite meseci od godinata se

    nare~eni suva sezona. Godi{niot maksimalen sezonski tek na rekata e od

    Februari do Maj so dostignuvawe na kulminacija vo mesec April. Toga{

    vodeniot prav dostignuva visina nad 400m, ponekoga{ duri i dvojno pove}e

    taka {to mo`e da bide vidliv i na dale~ina od 50km. Za vreme na ovaa sezona

    nevozmo`no e da se zabele`i najdolnata krajna to~ka i vo golem del liceto na

    vodopadite, kako {to i ne e dostapno pe{a~eweto po karpite na

    sprotivnata strana od vodopadite zatoa {to vodata paga so ogromna

    brzina, udira na site strani i kako posledi~a se naokolu pretvora vo magla.

    Za vreme na suvata sezona, ostrov~iwata na grebenot stanuvaat se

    po{iroki i pobrojni, a i{to taka dnoto na Prviot Tesen Premin (First Gorge)

    stanuva vidlivo zaedno so golem del od negovata dol`ina na prostirawe. Vo

    ovoj period mo`no e da se pe{a~i pokraj dnoto na Preminot od stranata na

    Zimbabve. Vo mesec Noemvri tekot na vodata e optrilika deset pati pomal

  • SOU Gimnazija Josip Broz Tito - Bitola Martin Mi{evski III6 klas

    6

    od onoj vo April, i vakvata razlika e najgolema vo sporedba so ostanatite

    golemi vodopadi vo svetot, i e pri~ina da godi{niot prose~en tek na voda na

    Vodopadot Viktorija da bide pomal od o~ekuvanoto bazirano vrz maksimalniot

    nejzin tek.

    Tesnite Premini na Vodopadot Viktorija

    Celokupniot volumen na rekata Zambezi se probiva niz izlezot na Prviot

    Tesen Premin (First Gorge) {irok 110m pa prodol`uva do dale~ina od 150m, potoa

    vleguva vo niza tesni zig-zag premini obele`ani po redosled {to samata voda

    go formira te~ejki. Vodata vleguvajki vo Vtoriot Tesen Premin (Second

    Gorge) pravi ostro vrtewe nadesno formira na samoto me{to dlabok bazen

    nare~en Lonec {to Vrie (Boiling Pot).

    Negovata povr{ina e mazna koga nivoto na voda e nisko, a vo periodi koga e

    nivoto na voda visoko, lesno mozat da bidat zabele`ani ogromni, bavni viori i

    turbulencii {to nalikuvaat na varewe.

    Osnovnite premini se :

    - Prv Tesen Premin : vo koj{to rekata kaj Vodopadot Viktorija prodira

    - Vtor Tesen Premin : 250m ju`no od vodopadot, dolg 2.15km

    - Tret Tesen Premin : 600m ju`no, dolg 1.95km

    - ~etvrt Tesen Premin : 1.15km ju`no, dolg 2.25km

    - Petti Tesen Premin : 2.55km ju`no, dolg 3.2km

    - Songvi Premin (Songwe Gorge) : 5.3km juzno, dolg 3.3km

    - Batoka Premin (Batoka Gorge) : se naoga vednas pod preminot Songvi, so

    dolzina od 120km i ja nosi rekata preku visoka ramnina do dolinata vo koja

    denes le`i ezeroto Kariba.

    Xidovite na ovie tesni premini se vertikalni i visoki otprilika 120m, no

    nivoto na voda vo niv varira do 20m megu vodenata i suvata sezona.

  • SOU Gimnazija Josip Broz Tito - Bitola Martin Mi{evski III6 klas

    7

    Pred kolonijalna istorija

    Na arheolo{kite mesta okolu vodopadite bile pronajdeni i predadeni

    umetni~ki predmeti stari 3 milioni godini, napraveni od kamen nare~en homo

    habilis. I{to taka, razni alati stari 50 000 godini od periodot na

    Srednoto Kameno Vreme kako i razni vidovi na oru`je i ukrasi stari 10 000 i

    2000 godini od periodot na Staroto Kameno Vreme. Lugeto-pripadnici na

    Kamenoto Vreme bile proterani od plemeto Khoisan koi pak od druga strana

    bile proterani od plemeto Bantu, kako {to se juznite Tonga narodi nare~eni

    Batoka/Tokalea, koi go narekuvale vodopadot Sungu na Mutitima. Slednite

    dojdenci, plemeto Matabele, go naimenuvale Manza Thunqayo, dodeka pak

    Batsvana i Makalolo gi narekuvale Mosi-oa-Tunya. Site ovie imiwa vo

    sustina go nosat imeto ~ad {to grmi .

    Prviot Evropeec {to gi videl vodopadite bil Dejvid Living{toun na 17

    Noemvri 1855 godina, za vreme na negoviot pat od najgorniot tek na Zabmezi

    pa do sredinata na rekata. Lokalnite plemiwa bile mo{ne dobro zapoznaeni so

    vodopadite kako i lovcite nare~eni Vortrekeri.

    Living{toun bil dobro zapoznat za po{toeweto na vodopadite u{te pred da

    stigne na samoto me{to i veslajki bil prefrlen na mal ostrov {to denes go

    nosi negovoto ime, Livingstoun Ajlend. Livingstoun bil prethodno

    impresioniran od Vodopadite Ngonye, no podocna, po otkrivaweto na

    Viktorija, impresioniranosta bila nesporedliva, taka {to duri im dade i

    anglisko ime vo ~est na Krali~ata Viktorija.

    Vo 1860, Living{toun bil povtorno vo poseta na Viktorija kade i napravil

    detalno nejzino prou~uvawe zaedno so Jon Kirk. Mnogu drugi evropski

    posetiteli kako na prmer Portugalskiot istra`uva~ Serpa Pinto, ~e{kiot

    istra`uva~ Emil Holub, koi napravile za prv pat detalen plan na Viktorija i

    okolinata vo 1875.

  • SOU Gimnazija Josip Broz Tito - Bitola Martin Mi{evski III6 klas

    8

    Istorijata na Viktorija od 1900 pa do denes

    Evropskoto naseluvawe vo okolinata na Viktorija zapo~na okolu 1900 godina

    kako rezultat na `elbata na Sesil Roud i Britanskata Ju`no Afri~ka

    Kompanija za zdobivawe so prava za iskoristuvawe na minerali kako i `elbata

    za imperializam severno od Zabmezi i eksploatirawe na ostanatite prirodni

    izvori kako {to se grade`nite drva vo {umite na severo-zapad od Zambezi,

    slonovata koska i raznovidni `ivotinski ko`i. Vizijata na Roud za

    `elezni~kata linija Kejp-Kairo ja vklu~i i mo`nosta za izgradba na prviot

    most na Zambezi. Toj i{to taka insistiral da mo{tot bide izgraden na

    me{to kade vodeniot prav od Viktorija bi mo`el da paga to~no nad vozovite

    I kako reazultat na ova mo{tot bil izgraden na stranata na Vtoriot Tesen

    Premin od vodopadite. Od 1905 godina, zelezni~kata linija im ovozmo`ila na

    lugeto sloboden pristap i pat do Kejp na jug a od 1909 do Kongo na sever. Na ovoj

    na~in

    Viktorija stanala mo{ne popularna atrakcija za vreme na Britanskite

    Kolonijalni Prava vo (Severna Rodesia) Zambija i (Ju`na Rodesia) Zimbabve, a

    gradot na Vodopadite Viktorija bil pretvoren vo glaven turisti~ki centar.

    Nezavisnosta na Zambija i UDI na Rodesia

    Vo 1964, Severna Rodesia stanala nezavisna zemja na Zambija. Narednata

    godina Rodesia formirala Unilateralna Deklaracija za Nezavisnot, priznata

    od stranata na Zambija I golem del od zemjite na Velika Britanija, so {to

    do{lo do vojna na ju`nata strana na Zambezi, takanare~ena Vojna na

    Zimbabve-Rodesia. Kako rezultat od vakvata kriza, vo 1966 Zambija stavi

    zabrana za grani~no pominuvawe so kompleten prekin vo 1980. Brojot na

    turisti zna~itelno opadnal, posebno na Rodesianskata (Zimbabvejskata)

    strana. Voenite dejstvija se ~uvstvuvale i vo Zambija preku nenadejnite

    napadi na vojskata, so {to doslo do vospostavuvawe na merki za za{tita od

  • SOU Gimnazija Josip Broz Tito - Bitola Martin Mi{evski III6 klas

    9

    strana na Zambija a i postavuvawe na vojska okolu Vodopadite so cel

    nepo{toewe na pristap okolu Tesnite Premini i vo okolinata na Vodopadite.

    Nezavisnosta na Zimbabve vo 1980 donese mir, kako i obnovuvawe na turizmot

    i razvoj na regionot vo glaven centar na avanturisti~ki sport. Osobeno

    popularni stanale bungee jumping na mostot na Zambezi, vozewe so splavovi

    po tesnite premini, ribolov, kajakarstvo i skokovi nad vodopadite.

    Turizmot vo dene{no vreme

    Do krajot na 1990 godina, Vodopadite Viktorija bile posetuvani od strana na

    300 000 turisti godi{no. Ovaa brojka se o~ekuvalo da se bide zgolemena do

    milion vo narednata decenija. Naj~esti posetiteli na Viktorija se `itelite

    na okolnite Zimbabve i Zambija, a pomalku stranski turisti, bidejki imaat

    eftin, lesen i brz pristap so avtobus ili voz. Dvete zemji isto taka im

    ovozmo`uvaat na turistite da vr{at ednodnevni patuvawa od edna vo druga

    bez potreba od viza. Vo 2008 godina, Zambija, izvrsi poskapuvawe na cenata

    za viza, taka {to cenata za dr`avjanin na Velika Britanija ili Amerika

    dostignuva i do 140$ ili 135$ za 3-godi{na viza so neograni~en broj na vlezovi.

    Na dr`avjanite od ostanatite stranski zemji im e dozvolena 3 mese~na viza

    od 50$, no razlikata e vo toa {to tie moraat da apliciraat sekoj pat koga

    sakaaat da ja pominat granicata na Zambija.

    Edna od mnogute karakteristiki na Vodopadite Viktorija e prirodno-

    formiraniot bazen takanare~en Bazenot na \avolot (Devils Swimming Pool)

    neposredno do granicata na Vodopadot, a do koj se ovozmozuva pristap samo

    preku Livingstoun Ajlend. Koga nivoto i tekot na vodata se vo normalni

    granici, obi~no vo periodot od Septemvri do Dekemvri), posetitelite se vo

    mo`nost i da se kapat vo bazenot do granicata na vodopadot, no ne i da ja

    preminat. Ova e ovozmo`eno blagodarenie na eden priroden yid-karpa {to se

    nao|a na najdolnata granicata na Vodopadite i go zapira nivniot tek.

  • SOU Gimnazija Josip Broz Tito - Bitola Martin Mi{evski III6 klas

    10

    Brojot na posetiteli od stranata na Zimbabve e, istoriski gledano,

    zna~itelno pogolem otkolku od stranata na Zambija, {to se dol`i na mo{ne

    pogolemiot razvoj na sredstva i objekti za posetitelite. Sepak, brojot na

    posetiteli na Zimbabve po~na zna~itelno da opa|a so vleguvaweto vo 2000

    godina, kako rezultat na zgolemenite politi~ki tenzii pomegu

    poddr`uva~ite na pretsedatelot Robert Mugabe i opozicijata.

    Nacionalni Parkovi

    Postojat dva nacionalni parkovi kraj Vodopadite Viktorija realtivno mali,

    Nacionalniot Park Mosi-oa-Tunya, 66 km2, i Nacionalniot Park na

    Vodopadite Viktorija koj e 23km2, a vedna{ do nego na ju`niot breg e

    Nacionalniot Park Zambezi {to se prostira na 40km zapadno pokraj rekata.

    Divite `ivotni mo`at slobodno da se dvi`at pomegu dvata zimbabvejski

    parkovi, a isto taka stignuvaat vo Matesti Safari Area, Nacionalniot Park

    Kazuma Pan i Nacionalniot Park Hwange na jug.

    Vegetacija

    Dominira re~na {umska vegetacija so niza od palmi na dvata brega na rekata

    i ostrovi nad Vodopadite Viktorija. Najzabele`itelniot vegetacionen

    aspekt na ovoj region e vodenata {uma, neguvana sekojdnevno od vodeniot prav

    na Vodopadite, i vo koja mo`at da se najdat edni od retkite rastenija

    netipi~ni za ovoj region kako: abonos, palmi od slonova koska, kako i polza~i i

    lijani.

  • SOU Gimnazija Josip Broz Tito - Bitola Martin Mi{evski III6 klas

    11

    Div svet

    Nacionalnite Parkovi izobiluvaat so raznoviden dive~ so najgolema

    popula~ija na slon, bafalo, `irafa, zebra i razni vidovi na antilopa. Lavot i

    leopardot se sre}avaat povremeno. Rekata e isto taka bogata so golema

    populacija na krokodili i nilski kowi. Rekata izobiluva so ribi, poto~no

    ka`ano 39 razli~ini vida ribi mozat da se sretnat pod Vodopadite, dodeka

    pak, 89 nad niv. Ova e dokaz za efektivnata uloga na Vodopadot Viktorija

    kako bariera pomegu gorniot tek i dolniot tek na rekata Zambezi.

    sl.2 (sl.2 - \avolskiot Bazen - prirodno napraven bazen dobro za{titen od sekakvi opasnosti)

    sl.3 sl. 4 (The Smoke that Thunders - do`dliva sezona sl.3 - 1972 god....i suva sezona sl.4 - Septemvri 2003 godina.)

    sl.5 sl.6 First Gorge Second Gorge

  • SOU Gimnazija Josip Broz Tito - Bitola Martin Mi{evski III6 klas

    12

    Vodopadi Iguazu

    Vodopadite Iguassu se locirani na granicata na Brazilskata dr`ava Parana

    i Argentinskata Misiones. Vodopadite ja delat rekata na gorna i dolna

    Iguazu. Imeto na Vodopadite doaga od Guaranskite zborovi (voda ) - uasu

    (golem). Spored legendata, Bog sakal da se o`eni za edna preubava devojka od

    aburxinsko poteklo Naipi, koja pak so ~un pobegnala zaedno so nejziniot sakan

    Taroba. Kako rezultat na ova Bog zbesnal i ja sekol rekata na poveke delovi so

    {to se formirale vodopadite, dodeka pak dvajcata qubovnici gi osudil na

    ve~en pad.

    Prviot Evropeec {to gi prona{ol vodopadite bil [panskiot osvojuva~ Alvar

    Nunez Cabeza de Vaca vo 1541, ~ie ime go nosi eden od vodopadite na stranata

    na Argentina. Vodopadite bile povtorno otkrieni od Bosseli na krajot na 19-

    ot vek taka {to eden od argentinskite vodopadi go nosi negovoto ime.

    Gerografska polo`ba

    Vodopadskiot sistem se sostoi od 275 vodopadi na rekata Iguazu dolgi 2.7km.

    Postojat individualni vodopadi visoki do 82m, i pokraj toa {to

    mnozinstvoto se so visina od 64m. Grloto na Gavolot (Devils Throat) so u-

    forma, visina 82m, {irina 150m i dolzina 700m, e najimpresiven od site i

    smesten na granicata pomegu Argentina i Brazil. 2/3 od vodopadite se

    nao|aat na teritorijata na Argentina.

  • SOU Gimnazija Josip Broz Tito - Bitola Martin Mi{evski III6 klas

    13

    Vodopadite mo`at da se vidat od dvata grada {to se nao|aat od dvete

    strani na vodopadite i toa gradot Foz do Iguasu vo brazilskata Parana i

    Puerto Iguazu vo argentinskata Misiones, kako i od gradot Siudad del Este na

    drugata strana na rekata Parana. Vodopadite se pod ednakva sopstvenost na

    Nacionalniot Park Iguazu vo Argentina i Nacionalniot Park Iguasu vo

    Brazil, {to se isto taka i pod zastita na UNESCO od 1984 i 1986 godina.

    Na stranata na Brazil postoi dolg pe{a~ki pat pokraj kawonot koj

    prodol`uva vo dolniot del na Grloto na \avolot.

    sl.1. Patekata preku celata gletka na vodopadite Argentincite imaat pristap koj{to e mo{ne olesnat so Ekolo{kiot

    Do`doven Voz, koj nosi posetiteli do razli~ni pe{a~ki pateki. Ekolo{kiot

    Voz, koj sobira vkupno 120 lica, e usluga {to ja nudi Nacionalniot Park Iguazu

    {to datira od Juli 2001 godina. Vozot pominuva 7000km vo 20min. Gi

    zaobikoluva dvata brega na rekata Iguazu pa se do Stanicata na Grloto, kade

    postoi moznost preku most da se stigne do Grloto na Gavolot. Ekolo{kiot

    Voz ima zelena boja, 4 vagoni so drveni sedista I bez krov za da mo`e da se

    u`iva vo prirodnata ubavina {to go opkru`uva celoto toa mesto.

    Paseo Garganta del Diablo e pat dolg eden kilometar {to gi vodi turistite

    direktno do vodopadite, do Grloto na Gavolot. Drugi pateki ovozmo`uvaat

    pristap do vodopadite na nivnata rasprostranost na stranata na

    Argentina i do feribrod {to gi povrzuva do ostrovot Sen Martin.

    Zonata okolu vodopadite ovozmo`uva dobra rekreacija kako {to se sportovi

    na voda i ka~uvawe po karpi.

    sl.2 (Iguau Falls)

  • SOU Gimnazija Josip Broz Tito - Bitola Martin Mi{evski III6 klas

    14

    Sporedba so drugi poznati vodopadi Po nejzinata poseta na Vodopadite Iguazu, Prvata Dama na Amerika, Elenor

    Ruzvelt, izviknala: Kutrite Nijagara. Iguazu se isto taka ~esto

    sporeduvani so afri~kite Vodopadi Viktorija {to gi delat zemjite Zambija i

    Zimbabve. Dodeka Iguazu e posirok bidejki e podelen na 270 pomali vodopadi i

    dolgi ostrovi, Viktorija ja ima najgolemata zavesa na voda vo svetot {iroka

    1600m i visoka nad 100m (vo period na nisko nivo na voda Viktorija e podelen

    na 5 dela so ostrovi, a koga nivoto na voda e visoko tie mo`at i da ne se

    prekinat).

    Iguazu nudi, vo sporedba so mnogu drugi vodopadi, mnogu podobra gletka i

    pe{a~ki pateki za spektakularni do`ivuvawa. Postoi edno konkretno mesto

    kade sekoj moze da zastane i da bide zaobikolen od 260 stepenski vodopadi.

    Grloto na \avolot istura voda vo nego od 3 strani. Isto taka, bidejki Iguazu

    e razdelen na poveke relativno mali vodopadi, sekoj mo`e da niv da vide delovi

    od niv vo odredeno vreme. Viktorija ne ovozmo`uva vakvo ne{to bidejki toa e vo

    su{tina eden vodopad {to pa|a vo kawon.

    Nacionalen Park Iguazu Parkot Iguazu postoi od 1934 godina i se oformi so cel za{tita na

    Vodopadite Iguazu i prirodnoto bogatstvo vo okolinata, uka`uvajki sekako

    po~it i respekt na prirodata i priridnoto bogatstvo od xunglata.

    Nacionalniot Park Iguazu e formiran od yunglata Misionera na

    teritorijata na Republika Argentina, a nadvor od argentinskiot frontier e

    poznata pod imeto yungla Paranaense.

    Parkot e poznat niz ~eliot svet po negovata ubavina i po toa {to ja

    poseduva najspektakularnata atrak~ija - Vodopadite Iguazu.

  • SOU Gimnazija Josip Broz Tito - Bitola Martin Mi{evski III6 klas

    15

    Turisti~ki centar

    Turisti~kiot centar poseduva soba za prva pomo{, regionalen antropolo{ki

    muzej, istorijata za florata i faunata, informativen centar so audio i

    vizuelen aparat, specijaliziran vodi~ za uslugi, fotografi i kamermani za

    pridru`uvawe na turistite za vreme na nivnite pro{etki. Postojat isto

    taka i pabovi, restorani, toaleti, telefoni i galerii. Sekoj mo`e da pronajde

    regionalni proizvodi i sliki od proizvodi.

    KORISTENA LITERATURA:

    Internet :

    - http://www.world-of-waterfalls.com/africa-victoria-falls.html

    - http://www.world-of-waterfalls.com/latin-america-iguazu-falls.html

    - http://en.wikipedia.org/wiki/Victoria_Falls#column-one#column-

    one

    - http://en.wikipedia.org/wiki/Iguazu_Falls#column-one#column-one