kaj je to bivak ? - Stenčas - Rod Kraških J'rt Sež si postavimo bivak? Lokacija bivaka, zelo odvisna od okoliščin v katerih se znajdemo. Vedno poskusimo izkoristiti možnosti, ki nam jih ponuja narava, to so različne votline, skalne previsi, podrta drevesa in podobno. Ob vsem tem ...

  • Published on
    17-May-2018

  • View
    220

  • Download
    7

DESCRIPTION

bivaki Pripravil : Andraž Drešček  Viri:  1.http://veja‐iv.skavt.net/index.php?module=ContentExpress&func=print&ceid=  2. http://dwiyuni.wordpress.com/2009/02/15/pengetahuan‐tentang‐survival/ …

Transcript

bivaki Pripravil : Andraž Drešček  Viri:  1.http://veja‐iv.skavt.net/index.php?module=ContentExpress&func=print&ceid=  2. http://dwiyuni.wordpress.com/2009/02/15/pengetahuan‐tentang‐survival/  3. Matej Černetič, Bodi pripravljen, skavtski priročnik za življenje v naravi,ZKSSS, Ljubljana 2005    kaj je to bivak ? Ob besedi bivak, si vsak  iz med nas  tabornikov predstavlja nekaj svojega, posebnega. Če želimo  to  dejavnost  opredeliti  po  šolsko,  se  glasi  nekako  takole:  beseda  bivak,  izvira  iz  francoske  besede  »bivouac« in v prevodu pomeni:     • nočno stražo ob tabornem ognju,  • taborjenje pod odprtim nebom oz.  • šotorjenje nasploh  zakaj si postavimo bivak? Bivak si postavimo, zaradi zaščite pred različnimi vplivi, kot so:    • vremenski vplivi ( mraz, dež, veter...)  • divje živali  • prekomernim pregretjem telesa,...    Osnovna funkcija bivaka, je tako ohranjanje telesne temperature njegovih stanovalcev.  kakšni so lahko bivaki? Bivake lahko ločimo v dve velike skupine :     V eno skupino sodijo načrtovani bivaki, sem spadajo vsi bivaki, ki jih v naprej načrtujemo in se nanje  tudi ustrezno pripravimo. Priskrbimo si ustrezno opremo ( spalna vreča, šotorke, ležalna podloga,..), v  naprej predvidimo prostor za bivakiranje, skratka smo na bivak v naprej pripravljeni, ....    V drugo skupino pa sodijo nenačrtovani bivaki, za  te bivake nismo v naprej pripravljeni, običajno s  sabo nimamo opreme za bivakiranje, v teh primerih se moramo znajti s tistim kar nam ponuja narava  in predvsem ohraniti trezno glavo. V tako bivakiranje nas prisilijo različne okoliščine, kot so denimo:    • izgubimo se, bolje je da ponoči ne tavamo okrog, raje prenočimo zunaj  in poskusimo zjutraj  poiskati pravo pot  • lahko se kdo poškoduje in se naš izlet zavleče  • vreme se nenadoma poslabša,...  gradivo GŠ 2011  rod kraških j'rt  http://dwiyuni.wordpress.com/2009/02/15/pengetahuan-tentang-survival/ kje si postavimo bivak? Lokacija  bivaka,  zelo  odvisna  od  okoliščin  v  katerih  se  znajdemo.  Vedno  poskusimo  izkoristiti  možnosti, ki nam jih ponuja narava, to so različne votline, skalne previsi, podrta drevesa in podobno.  Ob vsem tem pa seveda ne pozabimo na varnost !   Za  izbiro  ustreznega  prostora,  si  vzemimo  dovolj  časa,  ob  tem  pa  poskušamo  upoštevati  nekaj  osnovnih napotkov, da bo naše bivakiranje potekalo čim bolj prijetno in uspešno:     • poiščemo čim boljšo zaščito pred vetrom,   • teren naj bo rahlo nagnjen, da bo voda v primeru dežja lepše odtekala  • v  dolinah  bivaka  ne  postavljamo  v  najnižjem  delu,  saj  se  tja  steka  hladen  zrak  in  je  tam  najhladneje, podobno velja za globoke vrtače  • v bližini strug vodotokov je vlaga večja, zato to ni najbolj primeren prostor za bivakiranje  • za  bivakiranje  prav  tako  niso  primerne  suhe  struge  potokov  ali  hudournikov,  sploh  če  se  pripravlja da bo deževalo  • izberemo si prostor nekje v gozdu, saj nam  le  ta nudi zadostno količino materiala  in dobro  zaščito pred vremenskimi vplivi   • izognemo se stečinam divjadi  • ne bivakiramo pod samotnimi drevesom ( nevarnost udara strele ! )  • če je le mogoče bivakiramo v bližini pitne vode  • zaprti del bivaka obrnemo v smer, iz katere piha veter  • izognemo se prostoru z visoko, bujno zeleno travo, to je znak da je prostor zelo vlažen  in je  domovanje številnih insektov    To je samo nekaj napotkov, izkušnje in dodatno znanje pa si pridobimo z praktičnim delom, tako da  velja te veščine čim večkrat preizkušati in uriti v praksi.  kako si zgradimo bivak? Poleg  delitev  bivakov  na  načrtovane  in  nenačrtovane,  lahko  bivake  delimo  še  na  druge  načine.  Bivake, lahko glede na letni čas delimo na letne in zimske bivake. Delitev bivakov glede na uporabljen  material  za  izgradnjo,  bi  delila  na  skupino  bivakov  iz  naravnih  materialov  in  skupino  bivakov  iz  umetnih materialov.     Potem, ko smo si izbrali prostor za bivakiranje, se začne gradnja bivaka, najprej naberemo material, ki  ga bomo potrebovali za  izgradnjo ostrešja  in  ležišča. Velikokrat pozabljamo, da  je bivak kombinacija  ostrešja in ležišča. Pri gradnji se držimo načela, »manj je več«. Manjši bivak bo toplejši, vzelo nam bo  tudi veliko manj časa za izgradnjo, veliko lažje bomo našli primeren prostor za par ali trojko kot pa za  celo množico ljudi. Zavedajmo se tudi, da bivak ni šotor, zato nam ni potrebno postavljati luksuznega  domovanja,  v  katerem  bomo preživeli  samo  eno  ali dve noči.  Pri  gradnji ostrešja  smo  še posebej  pozorni  na  naravne  danosti.  Izkoristimo  lahko  različne  jame,  podrta  drevesa,  skalne  previse  in  podobno. Velikokrat  tako sploh ni potrebno, graditi celotne strehe, saj nam del  le  te zgradi narava  sama. Ko  imamo ostrešje zgrajeno, se  lotimo  izdelave strehe,  le to  izdelamo podobno kot streho na  hiši, začnemo na dnu in končamo na vrhu. Za izdelavo strehe uporabimo različne materiale, odvisno  od tega kje se nahajamo.   V naših gozdovih najdemo veliko smreke, njene veje so zelo dober material za strešno kritino. Če ne  najdemo  smreke, pač uporabimo material,  ki nam  je na  razpolago  (veje  listavcev, drevesno  lubje,  trava, slama, drevesno listje,....). Pogosto je najlažje, da uporabimo kombinacijo različnih materialov.  Ne glede na uporabljen material, je zelo pomembno, da so veje na streho položene tako, kot rastejo  v naravi.  gradivo GŠ 2011  rod kraških j'rt    primer bivak zgrajenega pod podrtim drevesom  nekaj primerov postavitve slemena bivaka      gradivo GŠ 2011  rod kraških j'rt  Ko smo na bivakiranje pripravljeni, imamo s seboj po navadi tudi opremo za bivakiranje. Pr tem si  lahko pomagamo na različne načine. Tabornikom so nam zelo poznana šotorska krila (t.i. »šotorke« ),  uporabimo lahko tudi različne plahte in podobno. Veliko je spet odvisno od naše iznajdljivosti in  zmožnosti prilagajanja nastali situaciji.        nekaj primerov uporabe šotorskega  krila za izgradnjo bivaka  zavetišče ob skalnem previsu, narejeno s pomočjo plahte ali šotorke če nas moti sredinska palica v bivaku  gradivo GŠ 2011  rod kraških j'rt  bivakiranje v zimskih razmerah Bivakiranje v zimskih razmerah zahteva dobro pripravo in dobršno mero previdnosti. V nadaljevanju  bom predstavil zimsko bivakiranje na primeru igluja in zimskega zavetišča.  Preden se lotimo izdelave igluja je zelo pomembno, da se zavedamo nekaterih dejstev:  • premisliti moramo, za koliko oseb gradimo iglu, v prevelikem nas bo zeblo, v premajhnem ne  bo dovolj prostora za vse  • ležišče mora biti višje od vhoda, saj je topel zrak lažji od hladnega, ki vdira skozi vhod  • igluja ne moremo ogreti nad ledišče, vendar kljub tem,u v njem ne bo hladneje od ‐10°C, ne  glede na zunanje temperature  Preden se lotimo gradnje preverimo kakovost snega, le ta se mora sprijemati, mora biti malce južen,  še bolje je, če je zmrznjen, tako sneg preprosto režemo kose snega v obliki kvadra. Dimenzije le teh  so približno 45x20cm  in debeline od 10 do 20 cm. Izdelane kvadre zlagamo na rob kroga, ki smo ga  vnaprej zarisali in si tako označili velikost našega igluja. Vhod v iglu si lahko izdelamo na več načinov,  lahko si izkopljemo rov pod steno igluja ali pa si pustimo luknjo v steni igluja, ki nam služi kot vrata.  Za  dotok  zraka  v  iglu  poskrbimo  tako,  da  s  palico  naredimo  v  streho  luknjo.  S  tem  poskrbimo  za  odvajanje nevarnih plinov, kot so CO2 in CO.    Pole igluja pa poznamo še druge možnosti zimskega bivakiranja. Te so zelo aktualne, ko nimamo časa  za gradnjo  igluja ali pa nam razmere tega ne dopuščajo. Lahko  izkoristimo krošnjo drevesa in si pod  njimi uredimo  zatočišče, mogoče  si  je  tudi  izkopati  snežni brlog,  za  le  tega  je potrebna precejšna  količina snega. Spet je veliko odvisno od naših izkušenj in zmožnosti prilagajanja.   primer zavetišča ob košatem drevesu    gradivo GŠ 2011  rod kraških j'rt  gradivo GŠ 2011  rod kraških j'rt  Za konec: na koncu vsakega sestavka se spodobi, da je podan zaključek, nek povzetek vsega  povedanega. Ne bom dolgovezil, ker to ni v moji navadi :D. Na tečaju ste se o tej temi največ  naučili v praksi,  tega se poskušajte držati  tudi v prihodnje, še posebej ko boste pridobljeno  znanje prenašali na druge. Pojdite v naravo in bodite del nje, to je tisto kar nas dela tabornike  tako posebne!  kaj je to bivak ? zakaj si postavimo bivak? kakšni so lahko bivaki? kje si postavimo bivak? kako si zgradimo bivak? bivakiranje v zimskih razmerahBivakiranje v zimskih razmerah zahteva dobro pripravo in dobršno mero previdnosti. V nadaljevanju bom predstavil zimsko bivakiranje na primeru igluja in zimskega zavetišča.

Recommended

View more >